Rosé vina ponujajo vinarju veliko kreativnosti, saj jih lahko napravimo iz ene ali več sort, ter v zelo različnih stilskih variantah. Od suhih do sladkih, bolj ali manj obarvanih, različno alkoholnih, morda tudi z zorenjem v leseni posodi, za najbolj drzne. Prvi letnik rozeja iz naše kleti, ki je vstopil na trg je bil 2011. Trenutno je na tržišču letnik 2013, torej smo še precej sveži na tem področju, zato si lahko privoščimo, da ga vsako leto naredimo malo drugače. Predvsem se od leta do leta razlikuje njegov sortni sestav. Osnovna ideja ostaja nespremenjena: saden in polsuh s prijetno svežino. Vsekakor vino za brezskrbne poletne večere, čeprav bo tudi pozimi našel svoje mesto.

Opis vina

Za rosé je barva precej intenzivna, nežni češnjevi odtenki mu dajejo vtis živahnosti in mladosti. Na vonju se hitro odkrije sveža malina, ki prevladuje. V njeni senci zaznamo nekaj jagode in češnje.  Prva zaznava na konici jezika je mehka, rahlo sladkasta in nam pove, da je vino polsuho. V nadaljevanju začutimo prijetno svežino, ki nadvlada nad sladkobnim začetkom in naredi vino pitno in osvežilno. Pookus je saden, potrdijo se vse tri vonjalne zaznave in se združijo v dolg odhod, ki je podaljšan tudi zaradi prijetne svežine.

Modri pinot tega letnika je bil zaradi razmerja med kislinami in sladkorji idealen za pridelavo rozeja. Kisline so bile za to sorto precej visoke in sladkorne stopnje zmerne, aromatika pa intenzivna. Podobno velja za refošk. Druga značilnost tega letnika je tudi visoka koncentracija antocianov pri vseh rdečih sortah, kar se odraža tudi v intenzivni češnjevi barvi tega rozeja.

Lega

Rosé prihaja iz štirih različnih leg, kar poleg pestre sortne sestave, še dodatno razgiba paleto okusov, ki jih to vino ponuja. Refošk je nedvomno prispeval k aromatskim zaznavam maline, medtem ko sta modri pinot in cipro dala svoj delež pri zaznavah češnje in jagode. Lege iz katerih prihaja grozdje za rosé so od leta do leta različne, izberemo tiste, ki dajo optimalne lastnosti grozdja za pridelavo rozeja.

Lega	Ronkaldo, Sveti Jakob, Kocina
Sorta	Modri pinot (50%), Refošk (35%), Cipro, Maločrn, Bontempa, Pristavski Refošk
Vinograd	Strmina, Velika njiva, Ampelos, Terase
Naklon	38 %, 13%, 16%, 30%
Nadmorska višina	240 m, 230 m, 201 m, 216 m
Površina vinograda	0,64 ha, 1,0 ha, 0,16 ha, 0,1 ha
Gojitvena oblika	Enojni guyot
Gostota	5.500 trt / ha, 3.600 trt/ha, 6.200 t rt/ha, 5.100 trt/ha
Leto sajenja	2009,2002,2006,2007
Ekspozicija	Sever, Jug, Jug, Jugovzhod

Klet

Grozdje je bilo potrgano v drugi dekadi septembra v zrelosti 21,4 ^obrix.  Različne sorte potrgamo v različnih terminih. Vsako takrat, ko doseže optimalno tehnološko zrelost za pridelavo rozeja. V kleti grozdje zdrozgamo  in takoj sprešamo v posodo iz nerjavečega jekla. Ko ocenimo, da je barva prava, ustavimo prešanje. Fermentacija poteka pri nadzorovani temperaturi. Po zaključku le-te se vino pretoči ter pred stekleničenjem filtrira.

Dolžina maceracije	/
Temperatura fermentacije	17 oC
Posoda zorenja	Inox
Zorenje na drožeh	Ne
Biološki razkis	Ne
Stopnja alkohola	12,5 vol %
Skupne kisline	7,40 g/l
Ekstrakt	23,0 g/l
Datum polnjenja	April 2014
Število steklenic	1.200

V samostojni obliki je odličen aperitiv, rad pa ima tudi vse oblike rakov. Od najbolj nežnih, do tistih bolj intenzivnih.

Recepti

• Juha iz klapavic