Refošk Kocinski
Opis vina
Neprosojen in gost. S kozarcem obrnjenim proti svetlobi zaznam temen rubin, ki ga ob robovih še vedno krasijo vijolični odtenki. Na vonju je zaznati nekaj robidnic, morda nekaj višnje, nato se pa usuje plaz črnila, brinjevih jagod začinjenih s ščepcem črnega popra, ki je tako značilen za zorjen Refošk. Tanini so mehki in polni, do tiste prave uležanosti jim sicer manjka še nekaj let zorenja a so kljub temu povsem spodobni za uživanje. Kislina je ukročena, a vendar še refošku značilna. Odhod je zelo dolg in se ne konča pri drugem požirku.Za Refošk je bil letnik 2015 zelo dober. Refoški so klasični in takšni, kot smo jih bili vajeni pred leti, ko še ni bilo toliko govora o podnebnih spremembah in ko so bile trte v vinogradih posajene še nekoliko bolj na redko. Ugodna razporeditev padavin in sončnih dni je poskrbela, da smo grozdje potrgali v običajnem terminu v drugi polovici septembra. Sladkorne stopnje so bile visoke, kisline zmerne in polifenolna zrelost zelo dobra. Refoški bodo lepo zoreli in bodo z leti vse elegantnejši in bogati.
Lega
Del lege Sveti Jakob, kjer je zasajen Refošk Kocinski, ima močno apnena tla, kjer je pH vrednost nad 7,0. Podobne razmere so tudi na večjem delu lege Kocina, ki je po tej svoji lastnosti tudi prejela ime: Calcium (latinsko) – Calcine (Italijansko) – Kocina (Slovensko). Gre za izrazito siromašna tla, ki trti ne omogočajo značilne bujnosti v rasti in rodnosti. Hkrati zaradi svoje mineralne sestave omogočajo pridelavo izjemnih vin z odličnim potencialom za staranje. Lega je obrnjena na jugovzhod, nanjo pade prvo jutranje sonce.
Lega | Sveti Jakob |
Sorta | Refošk |
Vinograd | Terase |
Naklon | 22 % |
Nadmorska višina | 225 m |
Površina vinograda | 0,80 ha |
Gojitvena oblika | Enojni guyot |
Gostota | 4.400 trt / ha |
Leto sajenja | 2003 |
Ekspozicija | Jugovzhod |
Klet
Sama vinifikacija je izjemno preprosta in zgolj sledi naravnemu poteku. Grozdje je bilo potrgano 28. septembra s sladkorno stopnjo 25,2 o Brix. Drozganju v kad sledi 7 dnevna maceracija nakar se drozga spreša in pretoči v lesene sode, kjer se nadaljuje alkoholna fermentacija in biološki razkis. Po 24 mesečnem ležanju na drožeh se vino pretoči v posodo iz nerjavečega jekla, kjer se naravno sedimentira. Ko doseže primerno stopnjo bistrosti se brez filtracije stekleniči.
Dolžina maceracije | 7 dni |
Temperatura fermentacije | 32 oC |
Posoda zorenja | Les |
Zorenje na drožeh | Da |
Biološki razkis | Da |
Stopnja alkohola | 15,0 vol % |
Skupne kisline | 8,00 g/l |
Ekstrakt | 36,0 g/l |
Datum polnjenja | Januar 2018 |
Število steklenic | 1.200 |

Letnik