Refošk Kocinski
Opis vina
Globoka rubinasto rdeča barva. Od sadnih arom izstopajo višnje, češnja, robidnice in borovnice. V nekaj trenutkih se sprosti jo tudi številne zorilne arome kot črnilo, poper, usnje, čokolada, če naštejem le nekaj najbolj izrazitih. Na jeziku je prvi vtis mehek, skoraj sladek. Te zaznave se podaljšajo v prijetno zaznavno svežino in izjemno zrele tanine, ki delujejo mehko, žametno in polno. Struktura vina je kompleksna in bogata, zaton je dolg in se kar noče posloviti. Na krilih alkohola ga merimo v minutah in ne sekundah, kot je to običajno.Tekmovanje | Uvrstitev | |
---|---|---|
Praznik Refoška Marezige (SI) 2015 | Šampion praznika refoška | |
Vinistra Poreč (CRO) 2015 | Šampion zrelih refoškov 87,00 |
Letnik 2011 je bil predvsem za rdeča vina odličen letnik. Trta je začela odganjati zgodaj in njen sezonski razvoj je potekal nemoteno, pravzaprav popolno. Razporeditev sončnih dni in padavin v času dozorevanja je bila idealna. Najvišje dnevne temperature okoli 30 oC so omogočale dobro akumulacijo sladkorjev, razgradnjo kislin in seveda zgodnjo trgatev. Refoški so bili pospravljeni že v prvih dneh septembra v visoki kakovosti.
Lega
Del lege Sveti Jakob, kjer je zasajen Refošk Kocinski, ima močno apnena tla, kjer je pH vrednost nad 7,0. Podobne razmere so tudi na večjem delu lege Kocina, ki je po tej svoji lastnosti tudi prejela ime: Calcium (latinsko) – Calcine (Italijansko) – Kocina (Slovensko). Gre za izrazito siromašna tla, ki trti ne omogočajo značilne bujnosti v rasti in rodnosti. Hkrati zaradi svoje mineralne sestave omogočajo pridelavo izjemnih vin z odličnim potencialom za staranje. Lega je obrnjena na jugovzhod, nanjo pade prvo jutranje sonce.
Lega | Sveti Jakob |
Sorta | Refošk |
Vinograd | Terase |
Naklon | 22 % |
Nadmorska višina | 225 m |
Površina vinograda | 0,80 ha |
Gojitvena oblika | Enojni guyot |
Gostota | 4.400 trt / ha |
Leto sajenja | 2003 |
Ekspozicija | Jugovzhod |
Klet
Sama vinifikacija je izjemno preprosta in zgolj sledi naravnemu poteku. Grozdje je bilo potrgano 2. septembra s sladkorno stopnjo 28,0 o Brix. Drozganju v kad sledi 7 dnevna maceracija nakar se drozga spreša in pretoči v lesene sode, kjer se nadaljuje alkoholna fermentacija in biološki razkis. Po 34 mesečnem ležanju na drožeh se vino pretoči v posodo iz nerjavečega jekla, kjer se naravno sedimentira. Ko doseže primerno stopnjo bistrosti se brez filtracije stekleniči.
Dolžina maceracije | 7 dni |
Temperatura fermentacije | 32 oC |
Posoda zorenja | Les |
Zorenje na drožeh | Da |
Biološki razkis | Da |
Stopnja alkohola | 16,5 vol % |
Skupne kisline | 7,50 g/l |
Ekstrakt | 36,0 g/l |
Datum polnjenja | Avgust 2014 |
Število steklenic | 1.200 |

Letnik