Modri pinot je sorta za izzive, še posebej v razmerah našega okoliša. Bolj običajen je na severnih področjih in zato smo ga zasadili na lego Ronkaldo, ki je obrnjena na tržaški zaliv, se pravi na sever. Na tej legi ima lep pogled na Julijske alpe. Zaradi pogostih suš in vročih dni v času dozorevanja je v Istri malo leg, ki bi bile tako primerne za pridelavo elegantnega in alkoholno lahkotnejšega modrega pinota, ki doseže ustrezno fenolno zrelost.

Opis vina

Modri pinot slovi po svojih nežnih rubinastih odtenkih in pričujoči ni izjema. Barva je zrela. Na vonju se enakovredno prepletajo sadne in terciarne zaznave. Aromatika je zrela, prevladuje usnje in zrela sliva, v ozadju še nekaj maline in vijolice. V ustih se prične razvijati nežno, v nadaljevanju se pokaže še vedno svež z že dokaj zrelimi in dovolj mehkimi tanini, ki nakazujejo na lepo prihodnost tega vina, čeprav je že danes primerno za pitje. Zaključek je prijeten in potrdi preplet sadnosti in terciarnih zaznav.

Letnik 2012 je bil na naših legah, ki so v običajnih letnikih precej sušne, zelo zahteven. Padavin ni bilo od konca prejšnje trgatve vse do trgatve tekočega letnika, ko so manjše padavine nekoliko omilile težke razmere. Vendar smo Modri pinot potrgali, preden bi mu le-te koristile. Sreča je, da je zaradi značilnosti lege Ronkaldo, evapotranspiracija tukaj manjša in Modri pinot ni utrpel hujših posledic in je bil še vedno dovolj dober za zorenje v lesenih sodih.

Lega

Modri pinot je bil zasajen leta 2009 na legi Ronkaldo. Gre za mlad vinograd s katerim še nimamo veliko izkušenj, vendar smo mnenja, da je v vremenskih razmerah Slovenske Istre ta lega med bolj primernimi za pridelavo značilnega, elegantnega modrega pinota.

Lega	Ronkaldo
Sorta	Modri pinot
Vinograd	Strmina
Naklon	38 %
Nadmorska višina	240 m
Površina vinograda	0,64 ha
Gojitvena oblika	Enojni guyot
Gostota	5.500 trt/ha
Leto sajenja	2009
Ekspozicija	Sever

Klet

Sama vinifikacija je izjemno preprosta in zgolj sledi naravnemu poteku. Grozdje je bilo potrgano zelo zgodaj, 24. avgusta s sladkorno stopnjo 19,4 ^o Brix. Drozganju v kad sledi 5 dnevna maceracija nakar se drozga spreša in pretoči v lesene sode, kjer se nadaljuje alkoholna fermentacija. Po 12 mesečnem ležanju na drožeh se vino pretoči v posodo iz nerjavečega jekla, kjer se naravno sedimentira. Ko doseže primerno stopnjo bistrosti se brez filtracije stekleniči.

Dolžina maceracije	5 dni
Temperatura fermentacije	25 oC
Posoda zorenja	Les
Zorenje na drožeh	Da
Biološki razkis	Ne
Stopnja alkohola	11,0 vol %
Skupne kisline	9,0 g/l
Ekstrakt	27,3 g/l
Datum polnjenja	Oktober 2014
Število steklenic	600

 

Rdeče vino, ki ga lahko brez težav ponudimo tudi k dobri ribi pečeni na žaru. Dobro se pa poda tudi k različnim vrstam govejega mesa.

Recepti

• Roast beef