Refošk

Če je verjeti nekaterim so ga poznali že Rimljani. Imenovali naj bi ga Vinum Pucinum po gradiču, ki se je nahajal v bližini izvira reke Timave. Pila naj bi ga cesarica Livija in dočakala častitljivo starost 82 let. A to je težko dokazljivo in malo verjetno, še posebej, če vemo, da so bili v tistih časih vinogradi mešani in niso bili posajeni zgolj z eno sorto. A nekaj vsekakor drži: Refošk je tudi danes omnium nigerria, ali najbolj črn od vseh črnih, kot je to razlagal že naravoslovec Plinij starejši.

 

Njegovo ime izvira iz Furlanščine, ‘rap fosc’ pomeni namreč temen grozd in to je še kako skladno z njegovo podobo, pa tudi s tem kar je omenjal Plinij.  Danes poznamo vrsto sort, ki v svojem imenu nosijo besedo refošk in večina jih ima svoj epicenter v Furlaniji: Refoscone, Refosco di Faedis, Refosco di Rauscedo, Refosco dal peduncolo rosso, Refosco bianco in Istrski refošk je le šesterica tistih, ki niso sinonim za neko drugo sorto ampak so samostojne in unikatne.

Zadnji od naštetih je tudi najpomembnejša sorta našega vinorodnega okoliša in nas skozi pregled svoje zgodovine nikakor ne pusti ravnodušne. Sledijo si vzponi in padci, ki privedejo do vedenja, ki postaja danes vse bolj splošno razširjeno. Stereotip o neprimernosti refoška za daljše zorenje je ovržen.  Njegova značilna kislina je v pravih rokah prednost in nikakor ne slabost. Refošk je kralj istrskih vin.