Malvazija

Poreklo te sorte ni popolnoma razčiščeno. Še najbolj zanimiva je ideja, da je Malvazija prišla k nam iz Grčije. Dejansko so prekaljeni trgovci Benečani natovarjali grško Malvazijo v pristanišču Monembasia na Peleponezu in jo prodajali po celotni Evropi. Vendar je bila takratna Malvazija popolnoma drugačno vino kakor danes.

Praviloma je bilo to močno, sladko vino pridelano iz večjega števila sort in ne zgolj iz ene. Poleg tega lahko danes v mediteranu najdemo več kot ducat malvazij, katerih območje gojenja se razprostira od Madeire na zahodu do Grčije na vzhodu. Tako poznamo Malvasia Candida na Portugalskem, Malvasia Nera, Malvasia di Bosa v Italiji in seveda Istrsko Malvazijo v naših krajih. Te sorte si med seboj niso v sorodu, skupno imajo edino ime Malvazija. Zato se je razvila teorija, da se je v času Beneške republike Malvazija tako dobro prodajala, da so v marsikateri deželi pričeli svoje lokalne sorte imenovati kar Malvazija.

Če se vrnemo k naši, Istrski Malvaziji, je to sorta, ki je v zadnjih letih doživela velik vzpon. Njen kakovostni domet je resnično navdušujoč, saj lahko postreže s celo paleto različnih stilov, od sveže, zrele in zorjene v lesu do penine, macerirane ali tudi pozne trgatve in vina iz sušenega grozdja. Če je Refošk kralj je Malvazija nedvomno kraljica istrskih vin.